Turška modna industrija se je v tej sezoni soočila s številnimi izzivi, od krize zaradi covida-19 in geopolitičnih konfliktov v sosednjih državah do nenehnih motenj v dobavni verigi, nenavadno hladnih vremenskih front, ki so ustavile proizvodnjo, in gospodarske krize v državi, kot je bilo razvidno iz finančne krize v Turčiji po poročanju britanskega Financial Timesa. Times je poročal, da je inflacija marca letos dosegla 20-letni vrhunec pri 54 %.
Kljub tem oviram so uveljavljeni in vzhajajoči turški oblikovalski talenti na letošnjem tednu mode v Istanbulu pokazali vztrajnost in optimizem ter hitro sprejeli mešanico dogodkov in strategij predstavitve, da bi razširili in dokazali svojo globalno prisotnost v tej sezoni.
Fizične predstave na zgodovinskih prizoriščih, kot sta otomanska palača in 160 let stara krimska cerkev, se vračajo na spored, prepletajo pa jih interaktivne digitalne ponudbe, pa tudi na novo odprte razstave, panelne razprave in pojavna okna na Bosporski ožini Puerto Galata.
Organizatorji dogodka – Združenje izvoznikov oblačil Istanbul ali İHKİB, Združenje turških modnih oblikovalcev (MTD) in Istanbulski modni inštitut (IMA) – so sklenili partnerstvo z Istanbul Soho House, da bi domačinom zagotovili intimno izkušnjo projekcij v živo in obiske prek članov industrije prenosov v živo. Mednarodno občinstvo se lahko nato poveže na spletu prek centra za digitalne dogodke FWI.
V Istanbulu je bilo pri aktivacijah in ogledih telesnih dejavnosti čutiti otipljivo novo energijo, saj so se udeleženci v podnebnih razmerah znova osebno pridružili svojim skupnostim. Medtem ko so nekateri še oklevali, je prevladoval topel občutek.
»Pogrešamo, da smo skupaj,« je dejal oblikovalec moških oblačil Niyazi Erdoğan. »Energija je visoka in vsi si želijo biti v oddaji.«
Spodaj se BoF na svojih dogodkih in dogodkih v okviru tedna mode sreča z 10 vzhajajočimi in uveljavljenimi oblikovalci, da bi izvedel, kako so se njihove kampanje in strategije blagovnih znamk to sezono razvijale v Istanbulu.
Şansım Adalı je pred ustanovitvijo Sudi Etuz študirala v Bruslju. Oblikovalka, ki zagovarja digitalni pristop, se danes bolj osredotoča na svoje digitalno poslovanje in zmanjšuje obseg svojega tekstilnega poslovanja. Uporablja modele virtualne resničnosti, digitalne umetnike in inženirje umetne inteligence, pa tudi kapsulne kolekcije NFT in omejeno fizično oblačilo.
Şansım Adalı gosti svojo razstavo v Krimski spominski cerkvi blizu Galate v Istanbulu, kjer so njeni digitalni modeli oblikovani na digitalnih avatarjih in prikazani na 2,4 metra visokem platnu. Potem ko je zaradi covida-19 izgubila očeta, je pojasnila, da se ji še vedno "ne zdi prav", da je na modni reviji skupaj veliko ljudi. Namesto tega je svoje digitalne modele uporabila v manjših razstavnih prostorih.
»To je zelo drugačna izkušnja, imeti digitalno razstavo na starem gradbišču,« je povedala za BoF. »Všeč mi je kontrast. Vsi vedo za to cerkev, a nihče ne gre vanjo. Nova generacija sploh ne ve, da ti kraji obstajajo. Zato želim le videti mlajšo generacijo v notranjosti in se spomniti, da imamo to čudovito arhitekturo.«
Digitalna predstava spremlja operno predstavo v živo, pevka pa nosi enega redkih fizičnih kostumov, ki jih Adal danes izdeluje – vendar Sudi Etuz namerava ohraniti predvsem digitalni poudarek.
»Moji načrti za prihodnost so, da tekstilni del moje blagovne znamke ohranim majhen, ker mislim, da svet ne potrebuje še ene blagovne znamke za množično proizvodnjo. Osredotočam se na digitalne projekte. Imam ekipo računalniških inženirjev, digitalnih umetnikov in oblikovalcev oblačil. Moja oblikovalska ekipa je generacija Z in poskušam jih razumeti, jih opazovati in poslušati.«
Gökay Gündoğdu se je preselil v New York, da bi študiral upravljanje blagovnih znamk, preden se je leta 2007 pridružil akademiji Domus v Milanu. Gündoğdu je delal v Italiji, preden je leta 2014 ustanovil svojo znamko ženskih oblačil TAGG – Attitude. Med prodajalci sta tudi Luisa Via Roma in njegova spletna trgovina, ki je bila ustanovljena med pandemijo.
TAGG predstavlja to sezonsko kolekcijo v obliki digitalno obogatene muzejske razstave: »Uporabljamo QR kode in obogateno resničnost za gledanje filmov v živo, ki prihajajo iz stenskih tapet – video različice fotografij, tako kot modna revija,« je Gündoğdu povedal za BoF.
»Sploh nisem digitalna oseba,« je dejal, toda med pandemijo »je vse, kar počnemo, digitalno. Našo spletno stran naredimo bolj dostopno in lažje razumljivo. Smo na [platformi za upravljanje veleprodaje], Joor je predstavil kolekcijo leta 2019 in pridobil vedno nove stranke v ZDA, Izraelu, Katarju in Kuvajtu.«
Kljub njegovemu uspehu se je izkazalo, da je pridobitev mednarodnega naročniškega statusa za TAGG to sezono izziv. »Mednarodni mediji in kupci vedno želijo videti nekaj od nas v Turčiji. Pravzaprav ne uporabljam kulturnih elementov – moja estetika je bolj minimalistična,« je dejal. Da bi pritegnil mednarodno občinstvo, pa je Gündodu črpal navdih iz turških palač, kjer je posnemal njihovo arhitekturo in notranjost z enakimi barvami, teksturami in silhuetami.
Gospodarska kriza je vplivala tudi na njegove kolekcije v tej sezoni: »Turška lira izgublja zagon, zato je vse zelo drago. Uvoz tkanin iz tujine je zelo zahteven. Vlada pravi, da ne smete spodbujati konkurence med tujimi proizvajalci tkanin in domačim trgom. Za uvoz morate plačati dodaten davek.« Posledično so oblikovalci mešali lokalno pridobljene tkanine s tistimi, uvoženimi iz Italije in Francije.
Kreativni direktor Yakup Bicer je leta 2019 po 30 letih v turški oblikovalski industriji lansiral svojo blagovno znamko Y Plus, unisex blagovno znamko. Y Plus je debitiral na londonskem tednu mode februarja 2020.
Digitalna kolekcija Yakupa Bicerja za jesen/zimo 22-23 je navdihnjena z »anonimnimi klaviaturnimi junaki in njihovimi zagovorniki kriptoanarhistične ideologije« ter na platformah družbenih medijev prenaša sporočilo o zaščiti politične svobode.
»Rad bi še nekaj časa nadaljeval [z razstavami],« je povedal za BoF. »Kot smo to počeli že v preteklosti, je združevanje kupcev med tednom mode zelo zamudno in finančno obremenjujoče. Zdaj lahko z digitalno predstavitvijo dosežemo vse dele sveta hkrati s pritiskom na gumb.«
Poleg tehnologije Bicer izkorišča lokalno proizvodnjo za premagovanje motenj v dobavni verigi – in s tem upa, da bo uvedel bolj trajnostne prakse. »Soočamo se z omejitvami potovanj in zdaj smo v vojni [v svetovni regiji], zato vprašanje tovornega prometa, ki ga to ustvarja, vpliva na celotno našo trgovino. [...] S sodelovanjem z lokalno proizvodnjo zagotavljamo, da so naša [delovna mesta] [bolj] trajnostna, in [zmanjšali smo] svoj ogljični odtis.«
Ece in Ayse Ege sta leta 1992 lansirala svojo blagovno znamko Dice Kayek. Blagovna znamka, ki je bila prej izdelana v Parizu, se je leta 1994 pridružila Fédération Française de la Couture in leta 2013 prejela nagrado Jameel Prize III, mednarodno nagrado za sodobno umetnost in oblikovanje, ki ga navdihujejo islamske tradicije. Blagovna znamka je pred kratkim svoj studio preselila v Istanbul in ima 90 prodajalcev po vsem svetu.
Sestri Dice Kayek, Ece in Ayse Ege, sta to sezono predstavili svojo kolekcijo v modnem videu – digitalnem formatu, ki ga poznata, saj modne filme snemata že od leta 2013. »Odprite ga in se vrnite k njemu. Ima večjo vrednost. Čez 10 ali 12 let si ga boste lahko ogledali znova. Raje imamo njegovo raznolikost,« je Ece povedala za BoF.
Danes Dice Kayek prodaja mednarodno v Evropi, ZDA, na Bližnjem vzhodu in Kitajskem. S svojo trgovino v Parizu so diferencirali izkušnjo potrošnikov v trgovini z uporabo turških običajev kot izkustvene maloprodajne strategije. »S temi velikimi blagovnimi znamkami ne morete konkurirati nikjer in to nima smisla,« je dejala Ayse, ki je dejala, da blagovna znamka načrtuje odprtje še ene trgovine v Londonu letos.
Sestri sta prej vodili svoje podjetje iz Pariza, preden sta se preselili v Istanbul, kjer je njun studio povezan z Beaumontijevim razstavnim salonom. Dice Kayek je svoje podjetje v celoti internalizirala in opazila, da je proizvodnja postala bolj dobičkonosna, »česar nismo mogli storiti, ko smo proizvajali v drugi tovarni.« Sestri sta upali tudi, da bosta s prenosom proizvodnje v lastno tovarno podprli in ohranili turško obrtništvo v svoji zbirki.
Niyazi Erdoğan je ustanovni oblikovalec Istanbulskega tedna mode 2009 in podpredsednik Združenja turških modnih oblikovalcev ter predavatelj na Istanbulski modni akademiji. Poleg moške linije oblačil je leta 2014 ustanovil tudi blagovno znamko dodatkov NIYO in istega leta prejel nagrado Evropskega muzeja.
Niyazi Erdoğan je to sezono svojo moško kolekcijo predstavil digitalno: »Vsi zdaj ustvarjamo digitalno – razstavljamo v Metaverseu ali NFT-jih. Kolekcijo prodajamo tako digitalno kot fizično, v obe smeri. Želimo se pripraviti na prihodnost obeh,« je povedal za BoF.
Vendar pa je za naslednjo sezono dejal: »Mislim, da moramo imeti fizično predstavo. Moda je o družbi in čustvih, ljudje pa radi sodelujejo. Za ustvarjalne ljudi to potrebujemo.«
Med pandemijo je blagovna znamka ustvarila spletno trgovino in spremenila svoje kolekcije, da bi postale "bolje prodajane" na spletu, pri čemer je upoštevala spremembe v povpraševanju potrošnikov med pandemijo. Opazil je tudi premik v tej bazi potrošnikov: "Vidim, da se moja moška oblačila prodajajo tudi ženskam, zato ni meja."
Kot predavatelj na IMA se Erdogan nenehno uči od naslednje generacije. »Za generacijo, kot je Alpha, če si v modi, moraš razumeti njihove potrebe. Moja vizija je razumeti njihove potrebe, biti strateški glede trajnosti, digitalnega, barvnega, krojskega in oblikovnega pristopa – moramo sodelovati z njimi. Z njimi moramo komunicirati.«
Nihan Peker, diplomantka inštituta Istituto Marangoni, je pred ustanovitvijo svoje istoimenske znamke delala za podjetja, kot so Frankie Morello, Colmar in Furla, kjer je oblikovala kolekcije konfekcije, poročne obleke in visoke mode. Razstavljala je na tednih mode v Londonu, Parizu in Milanu.
Ob praznovanju desete obletnice blagovne znamke v tej sezoni je Nihan Peker priredila modno revijo v palači Çırağan, nekdanji otomanski palači, preurejeni iz hotela s pogledom na Bospor. »Pomembno mi je bilo, da kolekcijo pokažem na mestu, o katerem sem lahko le sanjala,« je Peker povedala za BoF. »Deset let pozneje čutim, da lahko bolj svobodno letim in presegam svoje meje.«
»Nekaj časa sem potrebovala, da sem se dokazala v svoji državi,« je dodala Peker, ki je to sezono sedela v prvi vrsti s turškimi zvezdniki, ki so nosili modele iz njenih prejšnjih kolekcij. Na mednarodni ravni »gredo stvari na pravo pot,« je dejala, saj njen vpliv na Bližnjem vzhodu narašča.
»Vsi turški oblikovalci morajo občasno razmišljati o izzivih naše regije. Iskreno povedano, kot država se moramo spopadati z večjimi družbenimi in političnimi vprašanji, zato vsi izgubljamo zagon. Zdaj se osredotočam na svoje kolekcije konfekcije in visoke mode, ki ustvarjajo novo vrsto nosljive, proizvodne elegance.«
Po diplomi na Istanbulskem modnem inštitutu leta 2014 je Akyuz magistrirala iz oblikovanja moških oblačil na akademiji Marangoni v Milanu. Preden se je leta 2016 vrnila v Turčijo in leta 2018 ustanovila svojo znamko moških oblačil, je delala za Ermenegildo Zegna in Costume National.
V šesti oddaji sezone je Selen Akyuz posnela film, ki je bil predvajan v Soho House v Istanbulu in na spletu: »To je film, zato v resnici ni modna revija, ampak mislim, da vseeno deluje. Tudi čustveno.«
Kot majhno podjetje po meri si Akyuz počasi gradi majhno mednarodno bazo strank, ki so zdaj v ZDA, Romuniji in Albaniji. »Nočem se ves čas lotevati dela, ampak moram iti počasi, korak za korakom in uporabiti premišljen pristop,« je dejala. »Vse izdelujemo za mojo jedilno mizo. Ni množične proizvodnje. Skoraj vse delam ročno« – vključno z izdelavo majic, kap, dodatkov in vrečk z ostanki, ki »našita z našitki«, da bi spodbudila več stalne oblikovalske prakse.
Ta pomanjšani pristop se razteza tudi na njene proizvodne partnerje. »Namesto sodelovanja z velikimi proizvajalci sem iskala manjše lokalne krojače, ki bi podpirali mojo blagovno znamko, vendar je bilo težko najti usposobljene kandidate. Obrtnike, ki uporabljajo tradicionalne tehnike, je težko najti – zaposlovanje delavcev naslednje generacije je omejeno.
Gökhan Yavaş je leta 2012 diplomiral iz oblikovanja tekstila in mode na DEU Fine Arts in študiral na IMA, preden je leta 2017 ustanovil lastno znamko moških oblačil za ulico. Blagovna znamka trenutno sodeluje s podjetji, kot je DHL.
To sezono Gökhan Yavaş predstavlja kratek video in modno revijo – svojo prvo v treh letih. »Resnično pogrešamo to – čas je, da se spet pogovarjamo z ljudmi. Želimo si še naprej izvajati fizične modne revije, ker je na Instagramu vse težje komunicirati. Gre bolj za srečanje in slišati ljudi iz oči v oči,« pravi oblikovalec.
Blagovna znamka posodablja svoj proizvodni koncept. »Nehali smo uporabljati pravo usnje,« je pojasnil in pojasnil, da so bili prvi trije videzi kolekcije sestavljeni iz šalov, izdelanih v prejšnjih kolekcijah. Yavaş bo prav tako sodeloval z DHL pri oblikovanju dežnega plašča, ki ga bo prodajal okoljskim dobrodelnim organizacijam.
Osredotočenost na trajnost se je za blagovne znamke izkazala za izziv, prva ovira pa je bila iskanje več prosenih tkanin pri dobaviteljih. »Pri dobaviteljih morate naročiti vsaj 15 metrov tkanine in to je za nas največji izziv.« Drugi izziv, s katerim se soočajo, je odprtje trgovine v Turčiji za prodajo moških oblačil, medtem ko se lokalni kupci osredotočajo na oddelek turških ženskih oblačil. Čeprav blagovna znamka prodaja prek svoje spletne strani in mednarodnih trgovin v Kanadi in Londonu, je njihov naslednji fokus Azija – natančneje Koreja in Kitajska.
Znamko nosljive umetnosti Bashaques je leta 2014 ustanovil Başak Cankeş. Znamka prodaja kopalke in kimone, na temo njegovih umetniških del.
»Običajno sodelujem pri performansu z nosljivimi umetniškimi deli,« je za BoF povedala kreativna direktorica Başak Cankeş kmalu po predstavitvi svoje najnovejše kolekcije v 45-minutni dokumentarni projekciji v Soho House v Istanbulu.
Razstava pripoveduje zgodbo o njenih potovanjih v Peru in Kolumbijo, kjer je delala z njihovimi obrtniki, pri čemer je prevzela anatolske vzorce in simbole ter jih »vprašala, kaj si mislijo o anatolskih [grafikah]«. Serija, ki se opira na skupno kulturno dediščino šamanizma, raziskuje skupne obrtne prakse med azijsko turško Anatolijo in južnoameriškimi državami.
»Približno 60 odstotkov zbirke je le en kos, ki so ga ročno stkale ženske v Peruju in Anatoliji,« pravi.
Cankeş prodaja umetnine zbirateljem v Turčiji in želi, da bi nekatere stranke iz njenih del ustvarile muzejske zbirke, pri čemer pojasnjuje, da je »ne zanima biti globalna blagovna znamka, ker je težko biti globalna in trajnostna blagovna znamka. Sploh ne želim ustvariti nobene kolekcije 10 kosov, razen kopalk ali kimonov. Gre za celotno konceptualno, spremenljivo umetniško zbirko, ki jo bomo objavili tudi na NFT-jih. Sebe vidim bolj kot umetnico in ne kot modno oblikovalko.«
Karma Collective predstavlja vzhajajoče talente Istanbulske modne akademije, ustanovljene leta 2007, ki ponuja diplome iz modnega oblikovanja, tehnologije in razvoja izdelkov, modnega managementa ter modne komunikacije in medijev.
»Glavna težava, ki jo imam, so vremenske razmere, saj zadnja dva tedna sneži, zato imamo tudi veliko težav z dobavno verigo in nabavo tkanin,« je Hakalmaz povedala za BoF. Kolekcijo je za svojo znamko Alter Ego ustvarila v samo dveh tednih, predstavila jo je kot del kolektiva Karma, oblikovala pa jo je tudi za modno hišo Nocturne.
Hakalmaz tudi ne uporablja več tehnoloških rešitev za podporo svojemu proizvodnemu procesu in pravi: »Ne maram uporabljati tehnologije in se ji čim bolj izogibam, ker se raje ukvarjam z ročnim delom, da bi ohranila stik s preteklostjo.«
Čas objave: 11. maj 2022
